CRP V4-1815 – Zmanjšanja sušnega stresa in povečanja rodovitnosti tal z uvajanjem ohranitvene (konzervacijske) obdelava tal v trajnostno poljedelstvo

Kmetijska pridelava na prostem je odvisna od vremena in vpliva klimatskih sprememb. Kmetijska tla (njive, travinje) so marsikje v Sloveniji neprimerno oskrbovana in obdelana zaradi uporabe težke mehanizacije in ozkega kolobarja ter slabe strukture. Kmetijske rastline, ki rastejo na tleh s slabo kondicijo, so manj odporne in bolj podvržene vplivu podnebnih sprememb (vročinski stres, bolezni, odpornost …). Kmetijska tla s prevladujočo proizvodno funkcijo ob pravilni oskrbi omogočajo blaženje podnebnih sprememb preko vezave ogljika v organsko snov v tla, kar je ena od pomembnih postavk nove evropske podnebno raziskovalne politike.

Proces vezave ogljika je odvisen od pedoklimatskih dejavnikov, veliko pa lahko prispevamo z ustreznim gospodarjenjem s tlemi (obremenitve pašnikov, kolobar, gnojenje itd.). Višja vsebnost humusa v tleh ima pozitiven učinek na fizikalno‐kemijske lastnosti, saj povečuje sposobnost tal za zadrževanje talne vlage in hranil, preprečuje izpiranje ter tako neposredno vpliva na rodovitnost tal, zmanjšanje sušnega stresa rastlin in zmanjševanje onesnaženja podzemnih in površinskih voda. sušnega stresa rastlin in zmanjševanje onesnaženja podzemnih in površinskih voda.

Ustrezno gnojenje praviloma tudi poveča vsebnost ogljika v organski snovi tal. Zaradi splošnega zmanjševanja ogljikovega odtisa kmetijske pridelave bi morali čim več mineralnih gnojil nadomestiti z živinskimi. Pri uporabi slednjih pa maksimalno zmanjšati emisije dušika v okolje. V Sloveniji iz hlevov, gnojišč in pri gnojenju z živinskimi gnojili v zrak izgubimo približno 13.500 t dušika letno. Možnosti za zmanjšanje izgub so torej precejšne.

Pravilna priprava tal brez oranja pomembno prispeva k izpustom toplogrednih plinov, prav tako pa vpliva tudi na biološke, kemične in fizikalne lastnosti tal. Nasprotno se zaradi oranja v ozračje sproščajo dodatne količine CO2, nastale v procesu povečane mikrobiološke razgradnje organske snovi (humusa), njena vsebnost pa se brez dodajanja organskih gnojil in vračanja rastlinskih ostankov na mnogih slovenskih njivah – zlasti poljedelskih – že desetletja manjša.

Ravno spremenjeni načini obdelave tal v negotovih klimatskih razmerah zagotavljajo okolju prijazno pridelavo, predelovalni industriji pa stalne in kakovostne surovine.

V Sloveniji travinje predstavlja približno 60 % kmetijskih površin, oziroma zelo približno 15 % ozemlja Slovenije. Na splošno je znano, da travinje predstavlja velik potencial za vezavo C v tleh, kar pomeni velik potencial za zmanjševanje vsebnosti toplogrednega CO2 v atmosferi. Po drugi strani pa potencialno to pomeni več organske snovi v tleh in s tem izboljšanje fizikalno kemijskih lastnosti tal, ki poleg splošnega dviga rodovitnosti tal med drugim vodijo tudi k zmanjševanju sušnega stresa za rastline. V znanstvenih krogih obstajajo različni, včasih tudi nasprotujoči si pogledi na vplive gospodarjenja na travinju na vezavo C v tleh in tudi s tem povezanimi vplivi na zmanjševanje negativnih klimatskih sprememb. Zaradi zahtevnosti problematike je Evropska komisija ustanovila fokusno Eip skupino ‘Grazing for Carbon, ki poskuša determinirati strokovne in znanstvene probleme na tem področju in daje priporočila za delo na globalnem in lokalnih nivojih. Tudi posledično temu smo ob upoštevanju stanja v naši strokovnega znanja in problem z gospodarjenjem na travinju v naši državi med cilje dela v okviru predlaganega projekta CRP predlagali:
(1) analizirati vso dosegljivo svetovno znanje iz področja vpliva gospodarjenja na vezavo C na travinju,
(2) raziskati vplive gospodarjenja na travinju na vezavo C v tleh na travinju v naših rastnih razmerah,
(3) ugotoviti povezave med botanično sestavo ruše, globino koreninskih sistemov in vsebnostjo organskega C v različnih globinah tal
(4) skozi kritičen presek literature in analizo lastnih znanstvenih rezultatov pripraviti skupek priporočil za gospodarjenje na travinju, ki bodo dajali možnost ohranjanja in/ali povečanja vezave C v tleh, obenem pa ne bodo povzročali prekomernih obremenitev okolja z emisijami toplogrednih plinov in drugih polutantov
(5) priporočila na različne načine razširiti v laično in strokovno javnost. Povezave med načini gospodarjenja in vsebnostjo C v tleh bomo proučevali skozi analize gospodarjenja ter analize ruše in vzorcev tal, odvzetih na približno 100 kmetijah, in v eksaktnem mikroposkusu na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, medtem ko se bodo poljedelski poskusi izvajali v Moškajncih, Jabljah in Rakičanu.

Za povečanje konkurenčnosti kmetijstva, trajnostno rabo proizvodnih potencialov in zdrav razvoj podeželja je zato ključno, da pravilno gospodarimo s kmetijskimi tlemi.

S pregledom najnovejših tujih in domačih praks ter s serijo dolgoletnih poskusov v več pedoklimatskih območjih bomo za slovenske razmere proučili/raziskali najbolj perspektivne, trajnostne, stroškovno učinkovite prakse in orodja pri gospodarjenju z njivami in travinjem, ki bi lahko spodbudile in zagotovile večje skladiščenje ogljika v tleh, kar pa bo prispevalo k blaženju podnebnih sprememb.

ohranitvena obdelava tal, kolobar, organska snov, travinje, gospodarjenje, vezava ogljika

  1. november 2018 – 31.10.2021

Uvodni sestanek projekta CRP V4-1815

V petek, 7. 12. 2018 smo se na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani srečali na uvodnem sestanku projekta CRP V4-1815 predstavniki financerja, dr. Boštjan Petelinc in predstavniki sodelujočih organizacij na projektu; dr. Denis Stajnko (vodja, FKBV), dr. Rok Mihelič (partner, BF) in dr. Aleš Kolmanič (partner, KIS).

Denis Stajnko je predstavil namen in cilje CRP projekta ‘Zmanjšanja sušnega stresa in povečanja rodovitnosti tal z uvajanjem ohranitvene (konzervacijske) obdelava tal v trajnostno poljedelstvo’ ter material in metode dela, ki jih bo vključevalo delo projektnega partnerja FKBV. Rok Mihelič je predstavil predvidene aktivnosti dela projekta na dveh poljskih poskusih,  v Moškanjcih in Ljubljani. Aleš Kolmanič je predstavil aktivnosti na dveh trajnih poskusih v Jabljah in Rakičanu,  ki potekata po shemi IOSDV.

1.    OPIS LOKACIJE POSKUSOV OHRANITVENE OBDELAVE

(doc. dr. Rok Mihelič, BF)

1.1. Izvedba poskusa

Že leta 2011 se je v dolini reke Pesnice in na Ptujskem polju začel poskus ohranitvene obdelave tal. Poskusa, ki potekata pod okriljem Biotehniške fakultete Ljubljana, smo izvedli na kmetiji Majerič in kmetiji Korošec v kraju Moškanjci, kjer so se odločili za opustitev rabe pluga in prešli na minimalno obdelavo tal.

Poskus je bil zastavljen na dveh parcelah, ki smo ju razdelili na dva dela. Na eni od polovic smo še naprej obdelovali tla konvencionalno s plugom, na drugi polovici smo pričeli z uporabo orodja za minimalno obdelavo s strojem Evers Agro vario disk, 4 – vrstni. Ta način smo poimenovali pliva kompostirna obdelava (PKO). Vsako leto smo beležili količino pridelka. Leta 2016 smo na posameznih parcelah površine s poskusi še dodatno razpolovili. pričeli na dodatni polovici izvajati no-till sistem (setev v neobdelana tla). Spomladi 2019 smo ponovno izkopali in analizirali talne profile, iz katerih je bilo moč razbrati spremembe lastnosti tal.

1.2. Določanje lastnosti tal

Leta 2011 je bil strojno izkopan pedološki profil tal na obeh zemljiščih, na katerih je bil izvajan poskus. Na terenu so bili določeni horizonti tal. Vsakemu horizontu smo določili globino, strukturo tal, konzistenco, barvo, organsko snov, vlago, prekoreninjenost, delež skeleta in delež novotvorb. Iz vsakega horizonta smo vzeli vzorec tal, iz katerega smo v laboratoriju katedre pedologije na Biotehniški fakulteti določili še teksturo, vrednost pH, količino organske snovi, C/N razmerje in količino rastlinam dostopnega fosforja in kalija.

Tla na poskusnem polju `Mamino` so plitva do srednje globoka distrična rjava tla. So teksturno lažja in vsebujejo veliko skeleta. Sposobnost tal za zadrževanje vode je majhna, zato so občutljiva za sušo.

Zaključno poročilo bo objavljeno po končanem projektu.

CRP projek